Vsak, ki izdaja račune, prej ali slej naredi napako ali pa se posel spremeni: napačen znesek, vrnjeno blago, dvakrat izdan račun. Takrat računa ne smete preprosto izbrisati, ampak ga popravite z dobropisom ali stornom. Razložimo razliko med obema in kako popravke pravilno davčno potrdite.
Dobropis je listina, s katero znižate ali popravite že izdani račun (npr. zaradi popusta, reklamacije ali vrnjenega blaga), ne da bi prvotni račun razveljavili. Storno pomeni razveljavitev celotnega računa, kot da ne bi bil nikoli izdan. Poenostavljeno: dobropis prilagodi znesek, storno pa izniči račun v celoti.
Dobropis uporabite, kadar je prvotni račun veljaven, vendar je treba znesek znižati ali deloma popraviti — naknadni popust, delna reklamacija, vrnjeno blago ali napaka v ceni ali količini. Dobropis se vedno sklicuje na številko in datum prvotnega računa, da je jasna povezava med listinama in ostane sled o popravku.
Storno uporabite, kadar račun ne bi smel biti izdan ali je v celoti napačen — izdan napačnemu kupcu, podvojen ali z bistveno napako, ki je ni mogoče popraviti z dobropisom. S stornom račun razveljavite, nato po potrebi izdate nov, pravilen račun z novo zaporedno številko. Izvirnega računa nikoli zgolj ne izbrišete: zaporedne številke morajo ostati neprekinjene, sled o razveljavitvi pa vidna.
Če uporabljate davčno blagajno in ste zavezani fiskalizaciji, se tudi popravki računov davčno potrjujejo pri FURS, podobno kot izvirni računi. Dobropis ali storno prek davčne blagajne pošljete v potrditev in zanj pridobite ustrezne oznake (EOR/ZOI). S tem je popravek uradno zabeležen in sledljiv. Aplikacije, kot je ProEntry, ta korak izvedejo samodejno.
Ne. Že izdanega in (po potrebi) davčno potrjenega računa ne smete izbrisati ali vsebinsko prepisati. Napake odpravite izključno z dobropisom ali stornom, ki ohranita revizijsko sled. Zaporedne številke računov morajo ostati neprekinjene — v nizu ne sme biti 'lukenj'. Brisanje računa bi sledljivost porušilo in lahko sproži vprašanja pri davčnem nadzoru.
