Ena prvih davčnih odločitev pri vodenju s.p. je, ali boste davčno osnovo ugotavljali z normiranimi odhodki (normiranec) ali z dejanskimi stroški (navadni s.p.). Po reformi 2026 je ta izbira še pomembnejša. V tem vodniku primerjamo obe poti — brez konkretnih izračunov za vaš primer, za katere se obrnite na računovodjo.
Normiranec odhodke uveljavlja po zakonsko določenem odstotku prihodkov, ne glede na realne stroške. Navadni s.p. uveljavlja dejanske stroške (material, najem, oprema, plače) in plačuje davek na dejanski dobiček. Normiranec je enostavnejši, navadni s.p. pa lahko ugodnejši pri visokih realnih stroških.
Normiranec je praviloma ugoden, če imate nizke dejanske stroške in nižje do srednje prihodke (do okoli 60.000 EUR, kjer je priznavanje odhodkov najboljše). Tipično: svetovanje, intelektualne in storitvene dejavnosti brez večjih nakupov materiala.
Navadni s.p. je pogosto ugodnejši, če imate visok delež realnih stroškov (npr. proizvodnja, gostinstvo, dejavnost z veliko materiala ali zaposlenimi) ali visoke prihodke, kjer normiranci po novem ne priznavajo več odhodkov nad 60.000 EUR. Pri višjih dohodkih progresija pri normirancu hitro zviša davek.
Normiranec vodi poenostavljene evidence in pogosto posluje brez računovodje. Navadni s.p. vodi poslovne knjige (dvostavno ali enostavno knjigovodstvo) in praviloma sodeluje z računovodjo. To pomeni razliko v času in stroških administracije.
Naredite oceno: kakšni so vaši pričakovani prihodki in realni stroški? Če stroški presegajo normiran odstotek, razmislite o navadnem s.p. Ker je odločitev davčno občutljiva in jo je treba pravočasno priglasiti, jo pred začetkom leta predebatirajte z računovodjo.
